Pogosta vprašanja

Kaj določa italijanska zakonodaja o presaditvah?

Zakonodaja, ki v Italiji določa darovanja in presaditev je Zakon št. 91/99 »Določbe v zvezi s pridobivanjem  in presaditvijo organov in tkiv.« V tem zakonu je predvideno, da vsak državljan lahko izraži pripravljenost za darovanje organov.

Kaj je možganska smrt?

Pri možganski smrti gre za dokončno oz. nepovratno odpoved delovanja celotnih možganov.

Kakšna je razlika med možgansko smrtjo in komo?

Koma je lahko povratno stanje. Pri smrti možganov so vse funkcije dokončno izgubljene.

Kako zdravniki z neporno gotovostjo potrdijo, da je oseba mrtva?

Po nizu kliničnih in instrumentalnih preizkav zdravniki morajo hkrati ugotoviti:

  • nezavetnost
  • odsotnost reakcij na bolečinske dražljaje
  • odsotnost spontanega dihanja
  • odsotnost električnih aktovnosti možganov.

Trije strokovnjaki (zdravnik specialist sodne medicine, zdravnik specialist anesteziologije ter zdravnik specialist nevrofizio patologije) zagotovijo in potrdijo možgansko smrt. Torej, po različnih in večkratnih testih,

  • darovalec bo odpeljan v operacijsko sobo, kadar je bila potrjena privolitev za odvzem;
  • v primeru o izraženi volji proti darovanju, bodo prekinili dejavnosti za oživljanje.

Katere organe in tkiva se lahko daruje?

Organe: ledvica, srce, jetra, pljuče, trebušno slinavko, črevesje.  

Tkiva: roženice, kostno maso, hrustanec, tetivo, kožo, srčne zaklopke, okončine.

Kako poteka odvzem?

Organe in tkiva odvzamejo operacijski sobi ob polnem spoštovanju telesa umrlega darovalca.

 

Ali sorodniki darovalca lahko odločijo, komu bodo presajeni organi?

Ne. Organi se dodelijo na podlagi nujnosti stanja ter klinične in imunološke skladnosti oseb, ki čakajo na presaditev.

 

Ali sorodniki darovalca lahko izvejo identiteto prejemnika?

Ne, sta zakonsko prepovedana bodisi posredovanje sorodnikom osebnih podatkov o prejemniku bodisi posredovanje prejemniku osebnih podatkov o darovalcu.

 

Ali veroizpovedi podpirajo odvzem organov ali mu nasprotujejo?

Glavne veroizpovedi (katoliška, židovska, muslimanska,  Jehovovih prič) ne ovirajo darovanja organov.

Katoliška cerkev poudarja, da darovanje je najvišje dejanje velikodušnosti, dobrodelnosti in ljubezni.