Reumatološka klinika: bilanca prvih 18 mesecev delovanja ambulante za cepljenje proti Herpes Zosterju za ranljive paciente

Od 16. marca 2022 je znotraj Reumatološke klinike bolnišnice v Vidmu odprta tedenska ambulanta za cepljenje pacientov z imunskoreumatološkimi boleznimi, ki zaradi bolezni in terapije so v večji nevarnosti za herpes zoster. V veliki meri gre za paciente z autoimunskimi kroničnimi boleznimi kot na primer reumatološki artritis ali bolj redkimi in manj pogostimi boleznimi kot na primer lupus, sklerodermijo ali veskulitis, ki so prvotno obravnavane z zdravili, ki konstantno znižujejo delovanje imunskega sistema, med katerimi steroidi in navadnimi ali biotehnološkimi zaviralci imunske odzivnosti.

Medicinsko, zdravsvteno-podporno in administrativno osebje klinike in medicinskega vodstva se dopolnjuje z Oddelkom za preventivo za upravljanje procesa, ki ustvarja tako model sinergije med bolnišnico in teritorijem.

Ta pobuda predstavlja pravo novost na področju cepilne ponudbe v deželi, ter je ena izmed prvih izkušenj celo na državni ravni. Preventiva kar se tiče Zosterja, ki se je vodila do sedaj vodila v Oddelku za preventivo, se lahko opravi tudi v Bolnišnici, znotraj Klinike, ki ima že v oskrbi imunorevmatološke paciente. Na tak način se poenostavi cepilni postopek in poveže teritrorialno medicino z bolnišnico. To omogoča pacientu, da se sooča direktno s specialistom a kar se tiče možnosti cepljenja in optimalnega časovnega intervala za cepljenje, upoštevajoč terapije oziroma aktivnosti bolezni posameznega pacienta. Odnos zaupanja med pacientom in bolniškim specialistom omogoča usmeriti pravilno informacije glede zaščite ranljivega pacienta, optimizirati štrument cepljenja ter ustvariti čim boljši odnos med bolnišnico in teritorijem.  

V roku prvih 18 mesecev delovanja je 110 pacientov dokončalo cepilni cikelj, ki sestoji iz dveh doz cepiva v roku 8 tednov razdalje, ter 20 dodatnih pacientov je pa opravilo prvo dozo cepiva. V 80% primerov gre za ženske v srednji starostni skupini 65 let, od katerih je skoraj polovica z reumatološkim artritisom, druga polovica pa z drugimi kroničnimi vnetnimi artopatijami ter sistemičnimi autoimunskimi boleznimi, kot na primer lupus, Sjogrenovim sindromom ali sklerodermijo. Zelo zanimiv je podatek relativen na visoki odstotek pacientov, saj jih je skoraj 50% z zgodovino okužbe z HZV-jem. Ta skupina prebivalstva ima namreč večjo verjetnost po novih okužbah in posledično hujšim posledicam, kot na primer post-erpetični neuropatiji. To podčrtuje potrebo po zgodnejšem posegu cepilne preventive v pacientih z imunoreumatološkimi boleznimi, že pred začetkom imunosupresivnih tretmajev ali v zgodnji fazi takoj po diagnozi.

Cepilno/preventivna aktivnost je bila povezana tudi s projektom raziskovanja o uspešnosti in varnosti tega cepiva v populaciji imunoreumopatoloških pacientov, tudi zaradi pomanjkanja specifičnih podatkov in vse večjega zanimanja stroke glede imunizaciji imunodepresivnih pacientov. Iz raziskave je razvidno, da je cepivo dobro tolerirano: najpogostejši stranski učinki, zabeleženi v 50% primerov, so bili blage narave, večinoma vezani na bolečino v coni inekcije ali, manj pogosteje, rahle povišane temperature ali rahlega glavobola, ki je v zelo malo primerih zahteval uporabo zdravil. Samo pri enem pacientu se je zabeležilo resnejši nezaželeni učinek, ki je onemogočil zaključek cepilnega cikla. Štirje pacienti so zabeležili rahlo ponovno predstavitev bolezni. Podatki vnovič dokazujejo varnost cepljenja in potrjujejo pomembnost deljenja s specialistom terapijo. Nazadnje, čeprav prav tako izredno pomembno, samo en pacient je predstavil ponovno okužbo po cepljenju, blage narave in brez problemov.

“To je prvi primer na državni ravni cepljenja proti Herpes Zosterju iz strani Reumatološke klinike – pravi prof. Luca Quartuccio – ocena po enem letu in po delovanja je zelo pozitivna, bodi iz vidika sodelovanja in zadovoljstva pacientov, ki pri nas najdejo podporo v zdravi izbiri, bodisi iz vidika varnosti in toleriranja cepljenja. Gre za storitev v kateri pacienti pononvo odkrijejo odnos z specialistom, z medicinskim podpornim osebjem in administrativnim osebjem, ki skrbi za upravljanje s cepivom. Prejeli smo zelo pozitivni odziv, tudi iz strani teritorialne medicine, ki je videla zmanjšanje čakalnih vrst procesa zaščite ranljivih pacientov. Upanje je, da bi se nadaljno sensibiliziralo zdravnike splošne medicine, speciliastične zdravnike in prebivalstvo, da bi se virtualno doseglo vse paciente, ki bi lahko odnesli nekaj poizitivnega s tem pomembnim štrumentom zaščite ter, da bi se lahko dodatno razširilo sodelovanje z Oddelkom za preventivo ter število nudenih cepiv v čim krajši bodočnosti.«